Obvestilo

Vabimo vse naše člane, da s s svojimi idejami in prispevki pomagajo obogatiti spletno stran.

Kategorije

Rez predstavlja pri sadnih rastlinah tehnološki ukrep, s katerim skrbimo za oblikovanje  sadne rastline (korekcijska rez mladih rastlin), vzdrževanje rodnosti in rasti poganjkov, oživitev dreves (starejša visokodebelna drevesa) in predvsem za osvetlitev krošnje.Pred rezjo je smiselno ugotoviti dejansko stanje travniškega sadovnjaka in posameznih dreves (število dreves, sorte, rodnost, morebitne poškodbe, …).

Čas rezi je odvisen od namena rezi ter od sadne vrste, ki jo obrezujemo. Najbolj poznana je zimska rez – opravljamo jo v času mirovanja (jablane, hruške) ali ob začetku rasti sadnih rastlin (breskev). Poletna rez je namenjena predvsem osvetljevanju krošnje, izrezovanju enoletnih poganjkov in tudi osnovni rezi (oreh, slive, češnje, breskve).

Kako »razumeti« rez?

Rez predstavlja odstranitev dela rastline. Na mestu rezi nastane rana, ki je lahko mesto okužbe – nevarnost propada rastline (trohnenje, gniloba, hrušev ožig). Po rastlini potujejo hranila, voda in asimilati po prevodnih ceveh do vseh delov rastline. Na mesto, kjer z rezom del veje odstranimo, še vedno pritekajo snovi, ki vzpodbudijo razvoj spečih brstov v bližini mesta rezi. Zato pravimo, da _rez vzpodbuja rast. To lastnost rastlin lahko pri rezi izkoristimo za usmerjanje rasti rastline, tvorbo novih poganjkov (rez na čep), poživitev rasti, pri neprimerni rezi pa je posledica lahko prekomerna rast – dobimo veliko bujnih enoletnih poganjkov.

Kaj pri rezi odrežemo?

Pri redni letni rezi redno rodnega drevesa z rezjo zmanjšujemo količino rodnega lesa, vodene poganjke in pregoste veje.

Pri vzgojni rezi (mladih) rastlin izrezujemo neprimerno nameščene in usmerjene poganjke.

Pri oživitveni rezi odstranjujemo debelejše veje oziroma vrhove dreves, ki delajo senco notranjosti krošnje.

Pri poletni rezi odstranjujemo bujne enoletne poganjke, ki senčijo rastlino in odvzemajo hranila delom rastline, ki so za razvoj in rodnost bolj pomembni.

Kadar imamo opravka z bujno rastočim drevesom, je potrebno rez opraviti s čimmanj rezi, da ne vzpodbujamo dodatne rasti. Bujno rastoča drevesa je bolje obrezovati jeseni (pred odpadanjem listja) ali spomladi (ko drevo že odganja lia po cvetenju, če želimo močno zavreti rast). Zavedati se moramo, da je rez kompleksno opravilo, ki ga ni mogoče zadovoljivo opraviti v enem letu – postopek rezi je smiselno izvajati redno, rez pa je potrebno dopolnjevati tudi z usmerjanjem vej (upogibanje, privezovanje) in ostalimi tehnološkimi opravili v sadovnjaku.

Ko govorimo o rodnem lesu, imamo v mislih vse dele rastline (poganjke), na katerih so razviti rodni brsti. Brsti so tvorbe, obdane z luskami, v njih pa so zasnove poganjkov, listov ali cvetov – socvetij. Brsti se začnejo razvijati v začetku meseca junija, razvoj pa je končan spomladi prihodnje leto. Za razvoj je brstov potrebuje rastlina dovolj hranilnih snovi, primerne temperature in osvetlitev. Razvijejo se lahko rodni brsti (ponavadi odebeljeni, v njih zasnove cvetov, socvetij, pri mešanih tudi krajši poganjki), lesni (majhni, koničasti, iz njih rastejo mladike), listnibrsti (razvoj listov, malce večji od lesnih) in speči brsti (slabo razviti, pod lubjem, odženejo v primeru poškodb rastline (rez, lom, pozeba ,…).

Pri pečkarjih najdemo različne oblike rodnega lesa: brstič (a), brstika (b), rodna šiba (c), zverižen rodni les(d), rodna pogača (e).

Pri koščičarjih pa poznamo brstiko (a), majske kitice (b), rodno šibo (c), rozeto (d) in cvetne šope – prsteničast rodni les (e).

Jablana hruška: kakovostni rodni brsti na kratkem rodnem lesu – brstiči, ki izraščajo iz dvoletnega ali starejšega lesa; dolžina do 5 cm, na koncu rodni brst; pri hruškah se pojavi zverižen rodni les z rodnimi pogačami.

Kutina: rodni brsti na koncu kratkih enoletnih poganjkov, ki rastejo iz dveletnega lesa.

Nešplja: rodni brsti na dve in triletnem lesu.

Breskev: rodne šibe, dolžine 50 cm, debelina svinčnika, iz dveletnega lesa; rodni brsti – trojčki (na sredini vegetativni brst, na vsaki strani enocvetni rodni brst).

Marelica: cvetni brsti na rodnih šibah, majskih kiticah in rozetah.

Češnja: mlade rastline imajo cvetne brste predvsem na rodnih šibah in mladikah, starejše pa na majskih kiticah, rozetah.

Višnja: rodni brsti na brstikah (povešave), ali na majskih kiticah in rozetah (pokončne).

Sliva, češplja: pri nekaterih sortah so rodni brsti na majskih kiticah in rozetah, pri drugih pa na rodnih šibah (pokončne rasti).

Oreh: na enoletne lesu razvije moška in ženska socvetja. Moška iz brstov v zalistju, ženska pa iz brstov na koncih poganjkov.

Brez komentarjev.

Vreme

Vreme

Modre misli

Karkoli narava dela, ničesar ne dela naglo. — Jean Baptiste Monet de Lamarck